Po letih 1997 in 2016 bo 6. januar v slovensko športno zgodovino ostal zapisan tudi z letnico 2026. Domen Prevc je po Primožu Peterki in Petru Prevcu postal še tretji slovenski skupni zmagovalec novoletne turneje.
Če je bil njegov naslov svetovnega prvaka na svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju marca lani v Trondheimu kar precejšnje presenečenje, pa tega ne moramo reči za sinočnje slavje v Bischofshofnu.
Domen Prevc je po zaslugi petih zmag v uvodu sezone na novoletno turnejo prišel kot veliki favorit za osvojitev zlatega orla. In za razliko od večine skakalcev, ki so se v tej vlogi v Oberstdorfu znašli v minulih letih, zdržal pritisk. Šele kot tretji v zadnjih desetih letih je slavil skupno zmago, potem ko je na prvo postajo prišel v rumeni majici.
In to mu je uspelo na neverjetno dominanten način. Čeprav je po dveh zmagah na nemškem delu v Avstriji osvojil dve drugi mesti in tako ni postal še četrti skakalec s pokrom zmag (v tej kategoriji ostajajo zgolj Sven Hannawald, Kamil Stoch in Rjoju Kobajaši), je odlično prenašal lastna pričakovanja in pričakovanja javnosti, zbadanje in nagajanje tekmecev (v prvi vrsti Avstrijcev), iz tira pa ga ni vrglo niti dejstvo, da je že po prvi tekmi in diskvalifikaciji Timija Zajca ostal edino slovensko orožje v boju za vrh.

Deset let po bratu Petru je slovensko trobojnico znova zarisal na vrh skupnega seštevka turneje štirih skakalnic, kar je bil vse od začetka mandata eden od glavnih ciljev tudi za trenerja Roberta Hrgoto. Drugi je veliki kristalni globus, na poti h kateremu je Domen tako zelo silovito, da je v resni nevarnosti celo rekord števila osvojenih točk (2303), ki ga je, prav ste se spomnili, pred desetimi leti postavil prav njegov starejši brat. Domen ima po slabi polovici sezone (izpeljanih je bilo 16 od predvidenih 35 tekem) že skoraj 400 točk naskoka pred najbližjim zasledovalcem – Rjojujem Kobajašijem.

Trajalo devet let, a bilo je vredno
Ko ravno omenjamo Petra Prevca … Prav v njegovi šampionski sezoni (2015/16) je vzporedno z njim nase začel opozarjati tudi njegov sedem let mlajši brat.
Tretji otrok po vrsti Božidarja in Julijane Prevc je namreč že ob debiju v svetovnem pokalu takoj stopil na stopničke – v Klingenthalu je na ekipni tekmi v družbi starejšega brata, Jurija Tepeša in Anžeta Laniška zasedel drugo mesto.
Niti na posamične stopničke pa takrat komaj 16-letnemu mladeniču ni bilo treba čakati dolgo. Že na svoji četrti tekmi med elito je v švicarskem Engelbergu spet skočil do drugega mesta, zmage pod goro Titlis pa se je veselil kdo drug kot njegov brat Peter. Že takrat sta spisala zgodovino, ko sta postala prvi bratski dvojec, ki je skupaj ‘obiskal’ zmagovalni oder.

Enak uspeh je Domen ponovil v Saporu dober mesec pozneje, 6. februarja 2016 pa je prišla premierna zmaga – spet v ekipni konkurenci na slovitem Holmenkollnu nad Oslom. Še veliko bolj sanjsko pa se je za danes 25-letnega Domna začela naslednja sezona. Že na uvodni postaji v Ruki je izkoristil Petrov padec v drugi seriji in se veselil še debitantske posamične zmage. Izjemno formo je zadržal vse do novoletne turneje, kamor je prišel s popotnico štirih zmag in rumene majice, a velik pritisk mu je vendarle prišel do živega. Tisto turnejo je končal na devetem mestu.
Naslednje sezone so bile zanj mučne. V popravljanju ekstremne letalske drže v zraku, ko je glavo hitro in močno potisnil med smuči, predvsem pa ob iskanju potrdila, da so zanj skoki številka ena v življenju, se je malce izgubil. Sem in tja je skočil med najboljše tri, a manjkalo je konstante. Na naslednjo, peto zmago v karieri, je čakal več kot dve leti, kraj srečnega imena pa je leta 2019 postal norveški Vikersund.

Prav letalnice so dolgo veljale za njegovo specialiteto. Pravzaprav vse do drugega dela lanske sezone, ko se je po slavnem pogovoru z avstrijskim trenerjem Andreasom Widhölzlom v savni skokov začel lotevati na povsem drugačen način. Neobremenjeno, osredotočeno, zbrano. Predvsem pa zrelo.
Domen Prevc je dozorel. To je dokazal že v Trondheimu pred slabim letom dni, od koder se je vrnil z dvema zlatima in eno srebrno kolajno. Vse zgoraj naštete vrednote pa je obdržal tudi po napornem poletju pred olimpijsko zimo. Zmaga s čislanim zlatim orlom na prvem vrhuncu sezone je sijajna napoved za prihajajoče olimpijske igre, v Predazzu se bodo skakalni boji začeli čez točno mesec dni. Ob koncu marca pa bi v Planici kaj lahko postal še tretji član trofejne družine, ki bi domov prinesel veliki kristalni globus.

Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
EuroCup
NBA
Slovenija
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal










Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje